Kokoschka tokrat kot razparač duš

Kokoschka tokrat kot razparač duš

Dnevnik, 9. april 2019 ― Dunajski Leopoldov muzej je te dni zasedla nova, obsežna razstava, posvečena raznoteremu umetniškemu delu avstrijskega ekspresionista Oskarja Kokoschke (1886-1980). Pod naslovom Ekspresionist. Migrant. Evropejec. je razstavljenih 269 eksponatov, ki...
MAJA PUČL: VODNE MENE

MAJA PUČL: VODNE MENE

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 7. april 2019 ― Slikarstvo Maje Pučl že vseskozi zaznamuje abstrakten likovni izraz z reducirano barvno lestvico, pogosto omejeno celo na črno-bele tone, minimalističen formalni pristop in kontemplativno vzdušje. Umetnica svoje slikarstvo dojema kot prostor, v katerega vnaša vse, kar je kozmičnega zunaj in znotraj nas. Njena dela nastajajo kot izraz življenjske energije, včasih povsem dobesedno kot sled ali zapis nekega gibanja, naj bo to premikanje telesa v prostoru, na platnu ali papirju, kapljanje barve na slikarsko podlago, razlivanje tuša s pomočjo dežja in podobno. Skozi ta proces se umetnica iz ustvarjalke prelevi v gledalko, ki opazuje, kako gibanje najde svoj formalni izraz, ko se mu oblika prepusti brez strahu, da bo zgubila svojo notranjo povezanost in konsistenco. V tem se njeno delo navezuje na misel starogrškega filozofa Heraklita iz Efeza, ki je verjel, da se vse stvari na svetu neprestano spreminjajo in to izrazil v trditvi, da »nihče ne stopi dvakrat v isto reko, ker to ni več ista reka, pa tudi sam ni več isti človek«. Na tokratni razstavi z naslovom Vodne mene umetnica predstavlja izbrana dela iz obdobja zadnjih 10 let, predvsem iz ciklusov Dežne risbe (2008-14), V jutranji rosi (2010) in Lunina serenada (2014), ki jih povezuje tema naravnih ritmov, s posebnim poudarkom na elementu vode. Maja Pučl (1978) je študirala slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer je leta 2005 diplomirala in leta 2010 magistrirala. V času študija se je izpopolnjevala na University of Art and Design v Helsinkih na Finskem, kasneje pa na umetniški rezidenci v Betanzosu v Španiji. Od leta 2009 je samozaposlena v kulturi, kjer deluje na področjih slikarstva, grafike, oblikovanja, restavratorstva in kaligrafije, s plesom buto pa vsa ta področja med seboj prepleta in povezuje. Živi in dela v Ljubljani.
Konzervativni stric Psiho

Konzervativni stric Psiho

Neodvisni, 6. april 2019 ― Avtor članka si je v Gledališču Glej ogledal predstavo Psiho režiserja Jaše Kocelija, ki je nastala po besedilu Davorina Lenka: "Zakaj je Patrikov govor o ženski tako izrazito esencialističen, impotenten in mizogin? Zdi se, da je psihič kot lik izbran ne zaradi drugačne produkcije subjektivnosti, ampak zopet kot izgovor. Psiho kot konzervativni stric, ki nam (moškim) govori, kar resnično mislimo in čutimo o ženskah (in ženskam, kar resnično mislijo o sebi?). Psiho kot heroj ere?"
Grafični stiki z Japonsko

Grafični stiki z Japonsko

ARS Likovni odmevi, 6. april 2019 ― Japonska grafika iz 70ih let ter stiki med Japonsko in Jugoslavijo v MGLC Mednarodni grafični bienale je ob svojem nastanku leta 1955 predstavljal pomembno platformo mednarodnih stikov in sodelovanj, med drugim tudi z Japonsko. Od leta 1986 ga organizirajo v Mednarodnem grafičnem likovnem centru, kjer sta še do 19. maja na ogled dve razstavi, povezani z grafičnim bienalom in z Japonsko. Gostujočo razstavo Japonske Fundacije z naslovom Fotografske podobe in materialnost: japonska grafika v so v MGLC-ju so namreč pospremili še z manjšo razstavo, ki vizualizira sodelovanje med Japonsko in Jugoslavijo skozi prizmo grafičnega bienala. Njen naslov je Japonska, Jugoslavija, grafični bienale: dokumenti sodelovanja, pripravila pa sta jo Gregor Dražil in Nevenka Šivavec.
Evropo smo odklopili z aparatov

Evropo smo odklopili z aparatov

Matic Ferlan, 5. april 2019 ― Glejev oder so v okviru projekta ID: BABYLON prevzeli mladi amaterski igralci. Anna Andolšek, Laura Antončič, Manca Dečman, Almedin Kajtazović, Tina Malenšek, Kaja Savodnik in Nina Žerdin so skupaj z Vidom Klemencem in Anjo Pirnat zasnovali predstavo, ki temelji na refleksiji o Evropi. Z materialom res spretno žonglirajo, saj staro celino gnetejo kot kos gline,...
Evropo smo odklopili z aparatov

Evropo smo odklopili z aparatov

Matic Ferlan, 5. april 2019 ― Glejev oder so v okviru projekta ID: BABYLON prevzeli mladi amaterski igralci. Anna Andolšek, Laura Antončič, Manca Dečman, Almedin Kajtazović, Tina Malenšek, Kaja Savodnik in Nina Žerdin so skupaj z Vidom Klemencem in Anjo Pirnat zasnovali predstavo, ki temelji na refleksiji o Evropi. Z materialom res spretno žonglirajo, saj staro celino gnetejo kot kos gline,...
Colette Lumiere, Lumiere & the Lowen Palais

Colette Lumiere, Lumiere & the Lowen Palais

Made in China, 5. april 2019 ― M#35, 2018, digital print Foto & still from short film by Phil Cox Limited edition of 10 posters signed by the artist Copyright Colettelaboratoirelumiere Certificate of authenticity - - - - - Art multiple "Lumiere & the Lowen Palais" was created for the one-time event "Once upon a time in NYC", which took place in GalerijaGallery in Ljubljana on Tuesday, April 2nd 2019. "Colette is one of New York City's artistic Living National Treasures. Her pioneering street performances in the 1970s brought the avant-garde art form into the public eye. Her beautiful installations at such location as the Fiorucci store on 59th Street in Manhattan, at The Clocktower and PS i, and in various European venues such as Berlin and Rome brought crucial attention to this vital genre of work. And they had a huge influence on Pop culture (without Colette we would not have had many aspects of Madonna, for example). Her altered photographs have been widely exhibited and published to critical acclaim. The influence of her "Living Tableaux" resonates in the works of artists as diverse as Cindy Sherman (who restricts her fantasy personas to the two-dimensionality of her photographs) and Matthew Barney (whose use of mythology, notably his satyr impersonations, takes costume play to similar levels of flamboyance). The elaborately staged performances of the Japanese artist, Mariko Mori, also seem to channel Colette in their appropriations of cultural and mythological icons. Colette's essentially blithe esthetic has celebrated aspects of the feminine during the rise of an era when academic feminism declared suspect everything conventionally associated with enjoying being a girl. That includes high heels, fashion and make-up, not to mention good manners, elegance and romance. Her pieces also have hypothesized an ambivalent relationship with domesticity and fashion, posing questions about the nature of female roles in art and life without ever rejecting femininity. Through the manipu
TINA DOBRAJC: DOMESTICATED ANIMALS ( ITS HARD TO WORK IN A DRESS)

TINA DOBRAJC: DOMESTICATED ANIMALS ( ITS HARD TO WORK IN A DRESS)

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 5. april 2019 ― Ob 20. obletnici feminističnega in kvirovskega festivala Rdeče je svoje delo na samostojni razstavi v Galeriji Alkatraz z naslovom Domesticated Animals (It's Hard to Work in a Dress) predstavila vrhunska mlada umetnica Tina Dobrajc. V njena dela je prefinjeno vpletena družbenokritična nota s feministično podstatjo. Umetnica prepleta elemente tradicije in emancipacije ter problematizira vprašanje spola in vloge ženske v sodobnem svetu, a namenoma izven teoretično-konceptualnih okvirov. Feminizem v njenih slikah vsebinsko sije iz ozadja in je kot vseobsegajoča slutnja, ki prežema motiviko del. Iz njenega umetniškega pristopa je razvidno, da domiselna vpeljava angažirane vsebine lahko dela le nadgradi. Umetnica na slikarski način raziskuje koncepta identitete in družbenega etiketiranja. Z združevanjem navidez nezdružljivih podob sodobnosti in motivov tradicije ustvarja nove kontekste in odpira nova gledišča tako na sodobnost kot na preteklost. Skozi združevanje različnih svetov – vključujoč živalskega in človeškega – išče in poudarja dramatično napetost med različnimi vidiki posredovanih identitet in ustvarja privlačno-strašljivo atmosfero, ki posrka pogled. Njene v ospredje postavljene figure žensk vzpostavljajo komunikacijo med tradicionalnim statusom ženske in emancipiranim, opolnomočenim pogledom na svet. Z združevanjem narodnih noš in etnoloških simbolov z odločnim, samostojnim in osvobojenim telesom v svet, ki se želi prikazati kot črno-bel, vnaša odtenke sivine. Tako ustvari prostor za razmislek, prostor za sintezo tradicije, sodobnosti in upora. Vse to dodatno poudarijo elementi, kot so vezenine, besede, filmsko vmeščeni podnapisi, plastična dekoracija in podobno, ki kot del celote umetniškega dela zasedejo svoj, bistven prostor. Njena dela raziskujejo in mešajo različne vzhodnoevropske tradicije oblačenja, ki pa vse brez razlike sooblikujejo in označujejo pozicijo ženske v družbi in narekujejo meje svobodi izraza. Tradicionalna podoba ženske v narodni noši v s
še novic